Zavod za turizem in kulturo Kranj
Glavni trg 2
Kranj
4000
Slovenija
tic@tourism-kranj.si
SL
EN

Nakit 1. tisočletja

Od 5. do 10. stoletja so bogate najdbe arheologov dokazale, da je bil Kranj, takrat Karnij, eno najpomembnejših in vplivnejših središč. Najlepše najdbe so ohranjeni nakit Slovank in Germank. Ponosno obujamo kulturno dediščino žensk, ki so živele tu, kjer danes živimo mi. Replike nakita bodo z 19. marcem na voljo tudi v Kranjski hiši.

 

Preseljevanje ljudstev je v času pozne antike srebrno ptico v letu ustavilo v Ajdni nad Potoki pri Žirovnici. Pred 1500 leti se je na prostoru današnjega Kranja pisala zlata doba Karnija, kjer so dekleta nosile lep nakit. Alemanske ženske so spremljale rimsko modo in zaljšale svoja oblačila z zlatim, srebrnim in pozlačenim nakitom. Karnij je gostil omikano družbeno elito, kjer so dekleta nosila drobne pisane okraske na oblačilih, pokrivalih in v ušesih. Značilna noša langobardskih žensk je narekovala spenjanje oblek s sponkami v obliki črke S. Del ženske mode so bile fibule z motivom dveh ptic, ki se sučeta v desno in s kljuni sklepata krog. Oblike nakita, njegovo okrasje, barve in žlahtnost materiala pričajo o močnih simbolnih pomenih. Okrasni pa tudi uporabni predmeti so ženskam prinašali srečo nekateri pa so jih varovali pred duhovi. Nakit, ta večni spremljevalec deklet in žensk, so mojstri obogatili s poldragimi kamni, močno prisotni, rdeči, so bili almandini. V 9. stoletju se na srebrnih uhanih in zaponkah Slovank vrežejo ornamenti z motivom prepleta, ki simbolizira sožitje staroselcev in Slovanov. Za časa Slovank so bili zelo priljubljeni obsenčniki iz brona, danes redko viden naglavni nakit.

 

Domače kranjske delavnice izdajajo kosi nakita, ki jih ne poznamo od nikjer drugod. Posebej priljubljeni so bili obsenčni obročki, luničasti uhani, okrašeni z vrezanimi ornamenti in emajlom, okrasne zaponke itd. (ddr. Verena Perko, Slovani, kakšni Slovani? 2016, 14)


V nakitu preteklih prebivalk Kranja so vpisane zgodbe različnih kultur, od germanskih, avarskih in slovanskih. V njih je zapisana lepota kulturne dediščine gorenjskega prostora. Razkošne najdbe so kot originalni zlat, srebrn in bronasti nakit na ogled v ​​Gorenjskem muzeju v Kranju. ​Eminentna kolekcija replik nakita ​zlate dobe Karnija in poseljevanja Slovanov​ pa bo z 19. ​marcem na voljo v trgovin​i​ s spominki in pokloni, ki ima svoje prostore v​​ Kranjski hiši v Turistično informacijskem centru​. Poleg replik bodo na voljo tudi ​interpretacije arheoloških najdb Kranja na unikatnem ročno izdelanem nakitu iz brona Kranjčanke Nataše Druškovič.

 

  


Hvala: ddr. Verena Perko in Gorenjski muzej

Besedila o nakitu izhajajo iz zapisov ddr. Verene Perko ob katalogih za razstave Zlata doba Karnija, Slovani, kakšni Slovani? in tiskovine 60 let, 60 zgodb Gorenjskega muzeja ter knjige Pismo brez pisave dr. Timoteja Knifica in dr. Milana Sagadina.