Zavod za turizem in kulturo Kranj
Glavni trg 2
Kranj
4000
Slovenija
SL
EN DE

Prešernovo gledališče

Prešernovo gledališče Kranj (kratica PGK) deluje od leta 1945, ko so se kranjski gledališki zanesenjaki s predvojnih amaterskih odrov združili v enotno gledališče. Po nekajmesečnem delovanju se je preimenovalo v Prešernovo gledališče. Gledališče velja za profesionalno repertoarno gledališče in je eno izmed najmanjših slovenskih gledališč. Nahaja se na Glavnem trgu 6, v Kranju. Prešernovo gledališče Kranj in posamezni člani so v preteklih letih prejeli številne nagrade, med drugim na različnih gledaliških festivalih v Sloveniji in na Hrvaškem, gostovali pa so tudi v Južni Ameriki.

 

Pomembni ljudje, ki so sodelovali pri arhitekturnem razvoju gledališča pa so bili arhitektka in kiparka Vladimira Bratuž ter arhitekti Dušan Ogrin, Ivan Vurnik in Jože Plečnik.

 

Gledališka stavba v Kranju je nastala ob cerkvi sv. Kancijana, v središču srednjeveškega mesta. V začetku 20. stoletja je dal kranjski župnik Anton Koblar stavbo prezidati v Ljudski dom. V osrednjem delu stavbe je že takrat nastala večja dvorana z odrom za uprizarjanje gledaliških predstav. Stavba Ljudskega doma je kmalu postala pomemben slovenski simbol v Kranju, saj so se januarja 1919 tam zbrali prostovoljci za obrambo severne meje na slovenskem Koroškem. Na gledališču je v spomin na ta dogodek vzidana spominska plošča.

Leta 1940 so začeli stavbo preurejati v modernejše gledališko poslopje. Načrte je izdelal arhitekt Ogrin. Stavbi so dogradili drugo nadstropje. Hkrati so razširili dvorano in povečali oder. Načrte za opremo dvorane je izdelal arhitekt Ivan Vurnik. Po izbruhu druge svetovne vojne so gradbena dela zastala, pročelje pa je ostalo nedokončano. Leta 1948 je študent arhitekture, Ferdinand Jocif iz Kranja dosegel, da je arhitekt Jože Plečnik pomagal pri reševanju nekaterih urbanističnih problemov Kranja. Plečnik je takrat izdelal več predlogov. Odločil se je za arhitekturni pristop oblikovanja fasade gledališča. Zidarska dela je izvedel stavbenik Jože Slavec iz Kranja. Preureditev pročelja gledališke stavbe je prispevala k novi podobi starega mestnega jedra Kranja. Notranjosti gledališke stavbe pa takrat niso spreminjali. Decembra 1952 so na podstavek pred gledališkim pročeljem postavili velik figuralni bronasti spomenik Franceta Prešerna, ki sta ga med letoma 1950 in 1952 izdelala kiparja Frančišek Smerdu in Peter Loboda. Ker je bil spomenik zaradi svoje velikosti kmalu deležen kritik, so prostor med njim in gledališčem kmalu zasadili z drevjem, da bi tako optično zmanjšali velikost spomenika.


Ambiciozna preureditev pročelja gledališke stavbe je bila povezana tudi z ustanovitvijo poklicnega Prešernovega gledališča 8. februarja 1950. Razvoj gledališke dejavnosti pa je kmalu začela zavirati skromna gledališka stavba. Za novim pročeljem je namreč ostala slabo opremljena dvorana z majhnim odrom, ki so jo kasneje dobro opremili. Danes je v njej nameščenih 252 sedežev, od tega 196 v parterju in 56 na balkonu. Odrski del ima kvadratni tloris, ob straneh gledališča pa so prostori za gledališko osebje in rekvizite. Zunanjost stavbe skoraj z ničemer ne kaže, da je v notranjost umeščena gledališka dejavnost. Prav ta posebnost pa je odsev nenavadnega stavbnega razvoja Prešernovega gledališča.