Ana Benje je odlična mlada fotografinja, ki v objektiv lovi čudovite prizore narave. Njene fotografije izžarevajo njeno ljubezen in spoštovanje tako do narave kot fotografije. Njeno delo lahko občudujete na njenem Instagram profilu in spletni strani, ki je pred kratkim ugledala luč sveta. V prijetnem pogovoru je Ana z nami delila kateri kotički Kranja so jo najbolj navdušili, kako je zajadrala v fotografske vode, kako začeti s fotografijo in še marsikaj.
Ano lahko spremljate tudi na Instagramu oziroma na njeni spletni strani.
Ana, pozdravljena! Kako se je začela tvoja fotografska pot in kakšne prizore najraje loviš v objektiv?
Lep dober dan želim in hvala za povabilo k sodelovanju ter klepet!
Najraje svoj objektiv usmerjam v čudovito naravo, kar v Sloveniji res ni težko. Tam se, vsaj zame, ustavi čas ter umiri misel. Prevzame me ustvarjalni tok, ki izhaja iz notranje radosti in miru. To sem prvič začutila pred petimi leti, ko sem zaradi službe imela priložnost v prostem času odkrivati lepote baskovske pokrajine na severu Španije in jih ovekovečila kar s telefonom. Objavljala sem jih na Instagramu in se začela povezovati z ljubitelji pokrajinske fotografije iz celega sveta. Tisto obdobje me je spremenilo za vedno in začela sem brati o fotografiji ter našla kar nekaj mentorjev, ki so z mano delili izkušnje in znanje. Iz fotografije s telefonom sem postopoma prešla na DSLR fotoaparat, letošnjo pomlad pa sem se odločila za nakup novega brez zrcalnega Nikona Z7, ki mi odpira povsem nova ustvarjalna obzorja. Skupnost ljubiteljev fotografije, s katero sem povezana preko Instagrama pa je tista, ki me vedno znova motivira.
Konec oktobra si obiskala Kranj. Kje vse si se potepala?
Kranj je meni zelo ljubo mesto, na katerega me veže kar nekaj prijateljstev in lepih spominov. Mislila sem, da ga kar dobro poznam, vendar sem pri svojem oktobrskem vandranju ugotovila, da ima Kranj z okolico kopico idiličnih lokacij, kjer kraljuje narava in so mi bile do sedaj večinoma povsem neznane. Sonce sem pričakala na Šmarjetni gori, ki nudi neverjeten pogled, segajoč do Ljubljane na eni ter Radovljice na drugi strani. Park Brdo me je očaral in navdušil s svojimi jesenskimi barvami ter odsevi jutranjega sonca na gladini jezera, ki so izrisali sliko mogočnih dreves. Nato sem se odpeljala do Bobovških jezer, ki so v meni zbudila tisto domačnost, ličnost - lokalnost. Skriti kotiček za katerega vedo najbrž zgolj domačini! Lepo je opazovati sproščenost ljudi, ki jim takšni kraji pomenijo neko oazo miru. Nato sem se odpravila še do Udin boršta. Neokrnjena narava sredi mesta me je povsem presenetila. Potok, jezero, vonj jeseni v gozdu… Dan sem zaključila na Jamniku, ki je najverjetneje ena najbolj fotogeničnih cerkva v Sloveniji. Vsakič znova ponudi nekaj novega, zato ni nič presenetljivega, da tam srečaš vrsto fotografov, ki si želijo ujeti tisti pravi trenutek. Takšni kotički Slovenije si resnično zaslužijo naš čas in spoštovanje. Da v njih prenehamo s pogledi na pametne telefone in si privoščimo nekaj trenutkov brez tehnologije, sami ali v dobri družbi.
Katera lokacija te je v Kranju najbolj pozitivno presenetila?
Park Brdo ter Udin boršt. Prvi, ker je res ena takšna sprehajalska idila, opazovati vse te čudovite simetrije, ki so plod združitve človekovega znanja pokrajinske arhitekture, dela in narave same. Slednji pa ravno zaradi nasprotnega - občutka neokrnjene narave, prvinskosti. Izgubiti se in najti se. Obe lokaciji vzbujata občutek, da smo del nečesa večjega, odprti za neko svežino v naših mislih. Kranj, ki ga sprva povežemo z besedo “mesto,” tako v sebi pravzaprav skriva nekaj za vsakega. Bodisi mestno življenje, bodisi hiter dostop do resnično čudovite narave. To je nekaj, kar se mi zdi, da cenimo vedno bolj. Še posebej v teh časih, ko se soočamo s krhkostjo zdravja, ko smo zaprti v svoje domove, ko je čas razmisleka o naših vrednotah kot posamezniki in družba.
Je ostal še kakšen skriti kotiček Kranja, ki bi ga rada raziskala?
Slap Šum ter kanjon Kokre, za katere na žalost ni ostalo dovolj časa. Želela bi si raziskati tudi pogled z Jošta ter se za več ur izgubiti v gozdovih prav na vseh straneh vašega lepega mesta. Vsekakor razmišljam že o drugem delu svojega raziskovanja Kranja!
Nam lahko opišeš kako izgleda en delovni dan v življenju fotografa?
Fotografija se vedno začne s pripravo doma. Navadno vnaprej raziščem lokacijo, vreme, teren, pozicijo sonca in tudi logistiko. Tu mi velikokrat na pomoč priskoči moj partner Matic, tudi sam fotograf, ki s svojimi neštetimi talenti podpira to, kar delam in za kar sem mu neizmerno hvaležna. Ko pa sem enkrat na terenu, se prepustim prostoru in trenutku. Včasih moramo spustiti nadzor in se podati v neznano. Ustvarjati skupaj z naravo je zame najlepši del te dejavnosti. Na poti spoznavaš mesta in ljudi, domov pa prineseš fotografije, za katere želiš, da ne povedo le zgodbe, temveč sporočajo tudi tisti čustven element, ki fotografiji vdahne življenje. V fotografiji sta vedno skriti dve plati. Tvoje dojemanje prostora v trenutku, ko jo narediš in tvoje razumevanje dogodka v retrospektivi, ko fotografijo obdelaš. S tem poveš zgodbo preteklosti in sedanjosti, skupaj pa osebi, ki si jo nato ogleda, skozi svoje oči sporočaš možno prihodnost. Obožujem oba elementa!
Kakšen nasvet bi dala nekomu, ki se šele začenja ukvarjati s fotografijo?
Vsem, ki so začeli odkrivati lepote te umetnosti, bi svetovala, naj začnejo fotografirati kar s svojim pametnim telefonom. V svojem navdušenju nas vse prevečkrat zanese, da vložimo denar v drago opremo za katero v nekem delu svojega razvoja nimamo realne potrebe. Začnite s tem, kar imate. Raziskujte, berite, analizirajte delo drugih, pogovarjajte se s fotografi različnih stopenj znanja in vrst fotografije. Pogovori in delo z drugimi so me vedno naučili največ. Na spletu je vrsta informacij, ki nas opremi z znanjem brezplačno. Nato pa je na nas, da poprimemo za telefon ali fotoaparat in naredimo čim več fotografij. Če pri tem uživamo, slej ko prej razvijemo svoj slog in ustvarimo nekaj svojstvenega. Najlepše pa so fotografije, ki prelevijo tehnično znanje v čustvo na sliki. Zabavati se ob delu je tako ključnega pomena!
Kje te ljudje lahko najdejo in kako lahko podprejo tvoje delo?
Z novembrom sem lansirala prenovljeno spletno stran www.earthtoana.com, kjer lahko najdete moje fotografije, vandranja, v nastajanju pa so tudi spletni vodiči po slovenskih krajih, ki jih preveva narava in jih bodo oboževali vaši objektivi. :) Vaše bralke in bralci pa so prisrčno dobrodošli tudi na mojem Instagram profilu @earth_to_ana kjer z veseljem pokramljam o fotografiji, naravi in slovenskem turizmu.
