SL
EN DE IT

Magnifico: Nastopa v Kranju se veselimo, ker je prizorišče zanimivo

Pogovarjali smo se z edinstvenim Magnificom, ki bo letošnjega 1. septembra nastopil na kranjskem Letnem gledališču Khislstein. Med drugim nam je zaupal tudi, zakaj je medenica pri Slovencih "nekam trda" in kakšen repertor pripravlja za koncert v Kranju. 

 

Nekje smo prebrali, da ste nekoč 'nokavtirali' poročnika v vojski, posledice si lahko le predstavljamo ... Album Montevideo, bog te video pa ste posneli z vojaškim orkestrom. Kakšne so bile tokrat posledice

V vojsko nisem šel prostovoljno, takrat je bilo to obvezno. Čeprav nisem pretepač, se mi je omenjeni dogodek res zgodil. Bil sem še 'junec', star 18 let, in v vojski se zgodijo stvari, ki se ti drugače verjetno ne bi. Posledično so mi prepovedali rokovanje z orožjem in zame je bilo tako precej lažje – imel sem samo še metlo v roki in 'šlem' na glavi.

 

Za sodelovanje s srbskim vojaškim simfoničnim orkestrom pa sem se odločil sam. Da ima vojska simfonični orkester, je nenavadno, po navadi ima vojska pihalni orkester. Zato se mi je zdela ideja za sodelovanje s takim orkestrom zanimiva, izraz velike romantike in nežnosti – prav takšen, kakršen je tudi film. Sodelovala je tudi izjemna španska pevka Luz Casal, ki je zaslovela v Almodovarjevem filmu Visoke pete, kjer se v ozadju oglašajo njene pesmi. Zame je to eden najboljših filmskih momentov! Komad Pukni zoro se mi je zdel primeren za latinsko izvedbo. Režiserju Draganu Bjelogrliču sem rekel: Ej, Bjela, če bi lahko dobili njo, bi bilo pa krasno. Nekaj kasneje so mi iz Srbije sporočili, da je pristala na sodelovanje in da prihaja v Beograd. Luz je zapela špansko priredbo z naslovom Madrugadas. Španski in balkanski melos sta si zelo podobna: ljubiti in umreti! Komad iz filma Montevideo, bog te video je postal velika uspešnica.


Verjetno veste, da je vaša pesem Pukni zoro v Srbiji ponarodela. Kako je prišlo do tega?

Ne da je komad ponarodel, dobil je status himne! Bil je mišljen samo za film, vendar se je odtrgal izpod mojega nadzora in se preselil najprej na radie, potem še v 'kafane', nato pa še na poroke, pogrebe … Preselil se je celo na nacionalni stadion – kadar igra Srbija, najprej zaigra himna, potem pa Pukni zoro – da naraste atmosfera. To se je zgodilo samo od sebe, nisem imel namena.


Slišali smo kar nekaj legend in zgodb o nastanku pesmi Pukni zoro. Katera vam je najbolj blizu ali pa bolj simpatična?

V Srbiji mi nekateri ne verjamejo, da je to moje delo – da bi tak epski komad naredil en iz Šiške, s pivom v roki, Slovenec! Največkrat sem zasledil dve zgodbi, ki sta si podobni: da je to pesem neznanega padlega srbskega junaka v prvi balkanski vojni iz nekje leta 1912 ali pa junaka iz prve svetovne vojne. Moj deda je bil v resnici solunski borec v prvi svetovni vojni. V mladosti sem se naposlušal dosti njegovih vojnih zgodb. Ko smo delali film, je bil tako delovni naslov pesmi Pesma za Dušana, tako je bilo mojemu dedu ime. Zato je pesem narejena s takšnim tekstom, s takšnim patosom.

 

Vaše pesmi različni ljudje doživljajo različno. Nekatere užalite, drugim se zdijo

strašno zabavne. Kaj želite sporočati?

Ne izhajam iz tega, da bom koga zabaval ali 'zajebaval'. Tudi nimam nobene želje, da bi bil vsem všeč. Ne vem sploh, koliko ljudje še razmišljajo o komadih, mislim, da muzika že zdavnaj nima več takšne moči, kot jo je imela v 70. in 80. letih 20. stoletja. No ja, sem in tja se zgodi, da se včasih dva zaljubita ob kakšni moji pesmi, da nanjo zaplešeta, se imata super na morju in potem komad ostane v srcu (nasmeh). Pri komadih mi je pomembno le, da me nekaj pritegne, potem nastane pesem. Kantavtor sem, ne spadam v žanre, žanre jemljem, da bi mi zadovoljili vsebino.

I Feel Slovenia Združenje zgodovinskih mest logo European Gastro award Green and Safe Gorenjska košarica
 EU - sklad za regionalne razvoje Kulinaricno popotovanje CERDEE