SL
EN DE IT

Prijetne velikonočne praznike

Velikonočne praznike bodo tisti, ki jih praznujejo, preživeli v ožjem družinskem krogu, saj se je javno življenje do 12. aprila zopet ustavilo.

Danes krščanski praznik, ima svoje korenine v poganstvu in je še danes zaznamovan z običaji, ki so povezani s prihodom pomladi in nove letine.

 

Cvetnonedeljske butare so s svojo umetelno in domiselno podobo prava paša za oči. V preteklosti so jim ljudje pripisovali posebno moč. Tako naj bi tisti, ki je prvi v vasi dal živini zelenja iz blagoslovljene butare, imel celo leto zdravo živino. Leseni del pa naj bi kmetovo hišo, hlev in čebelnjak varoval pred boleznijo, strelo, sušo ter poplavo. Praznovanja velike noči ni brez kulinaričnega kvarteta – hrena, šunke, potice in pirhov. Prav velikonočna gastronomija je za številne osrednjega pomena, saj ne le uživanje, ampak tudi priprava vseh teh dobrot pomenijo čas povezovanja in druženja z najdražjimi. Pirhi so bili prvotno rdeče in rumene barve, kar je simboliziralo sonce, ogenj, ljubezen, moč, veselje, zmago in uspeh. Namesto umetnih barvil so uporabljali naravna kot so žafran, rdeča pesa, kumina, cvetovi kamilic in še mnoga druga. Danes poznamo številne načine barvanja pirhov, prav tako pa so za različne regije značilne različne poslikave in tehnike. Pirhi imajo osrednjo vlogo tudi v različnih velikonočnih igrah, kot so sekanje, trkanje in valjenje pirhov. 

 

Recept: Podbreška potica z nadevom iz suhih jabolčnih krhljev

Na Gorenjskem je doma Podbreška potica, vedno bolj prepoznavna in večkrat nagrajena potica z nadevom iz suhih jabolčnih krhljev, suhih krhljev viljamovke ali suhih tepk in jabolčnih krhljev. Recept zanjo je po starih zapiskih Falentove Rezke, ki ga je v svoji hiši našla Veronika Aljančič, dodelala Barbara Pogačnik. Podrobnejši recept, različne nadeve in lokalne pridelovalce sestavin si lahko ogledate tukaj.

 

Testo:

-        400 gramov bele pšenične moke tip 400

-        100 gramov gladke pirine moke

-        30 gramov kvasa

-        50 gramov stopljenega surovega masla z najmanj 82% m. m.

-        75 gramov sladkorja

-        ½ čajne žličke soli

-        1 celo jajce in 1 rumenjak

-        1 čajna žlička vaniljevega sladkorja

-        Limonina lupina polovice bio limone

-        do 250 mililitrov mleka s 3,5% m. m.

 

Nadev:

-        350 gramov suhih jabolčnih krhljev

-        125 gramov sladkorja

-        75 gramov surovega masla z najmanj 82% m. m.

-        1,5 žlice kisle smetane z 20% m. m.

-        1 rumenjak

-        sneg 2 beljakov

-        10 gramov vaniljevega sladkorja

-        1 noževa konica cimeta

-        ½ noževe konice nageljnovih žbic

-        150 – 200 mililitrov mleka

-        0,2 decilitra ruma

-        limonina lupina polovice bio limone

 

Priprava:

Moko presejemo. Kvašeno testo zamesimo s kvasnim nastavkom. Testo mesimo dokler ni povezano, nelepljivo, gladko in lahko. Na sobni temperaturi ga pustimo vzhajati 45 minut. Vzhajano testo razvaljamo na debelino mezinca in ga oblikujemo v pravokotnik, ki ga nato premažemo z nadevom. 

 

Nadev pripravimo tako, da suhe jabolčne krhlje zmeljemo, poparimo z mlekom in dodamo rum. Pustimo toliko časa, da se krhlji navlažijo. Nato jim primešamo vaniljin sladkor, sladkor, cimet, klinčke, omehčano maslo, kislo smetano, rumenjake in nazadnje še stepen sneg iz  beljakov. Testo namažemo z nadevom in tesno povijemo. Potica mora imeti 4-5 zavojev. Položimo jo v namaščeno potičnico, pri čemer smo pozorni, da se konca dobro stikata. Potico pustimo, da v potičniku nekaj časa vzhaja. Pred pečenjem potico premažemo z mešanico mleka in jajca. Pečemo na 160 – 180°C vsaj 40 minut. Temperatura in čas pečenja se lahko prilagodita glede na vrsto peči. Ko je potica pečena, jo stresemo iz potičnika in pustimo, da se ohladi. Za konec jo lahko potresemo še s sladkorjem v prahu.

 

Kakšno potico pa vi najraje spečete? Uporabite #visitkranj in na družbenih omrežjih z nami delite vaš najljubši recept.

Logo