Staro mestno jedro

V Kranju sta doma kultura in tradicija. Staro mestno jedro Kranja je med najbolj očarljivimi v Sloveniji, stoji na 30 metrov visoki skali v objemu rek Save in Kokre in je v celoti zaščiteno kot kulturni spomenik. Sotočje dveh rek lahko opazujete iz razgledne ploščadi, ki se dviga visoko nad konglomeratno skalo in simbolizira nekdanji obrambni stolp, ki se je zrušil v globino. Ploščad je povezana z mestnim obzidjem, ki je imelo nekoč osem obrambnih stolpov, danes pa vas trije obnovljeni stolpi vabijo na kulturna doživetja. Del obzidja je tudi grad Khislstein, s čudovitim skritim vrtom in koncertnim prizoriščem. V njem domuje Gorenjski muzej, ki hrani mnoge zanimive zgodbe bogate 6000-letne zgodovine mesta.

Podobo mesta zaznamujejo tudi tri cerkve, med njimi glavna gotska cerkev sv. Kancijana ter številne meščanske hiše. Oglejte si najlepše med njimi: Mitničarsko, Pavšlarjevo, Layerjevo, Staro Pošto, Gimnazijo in Mestno hišo ter druge, ki so pomemben del identitete mestnega življenja.

 

Svoj pečat pa so v mestu pustile mnoge pomembne osebnosti. Največji slovenski pesnik France Prešeren je tu preživel zadnji dve leti svojega življenja (1846–1849), mesto Kranj pa je postalo varuh njegove dediščine, ki jo boste spoznali med ogledom. Med znanimi Kranjčani so bili tudi razsvetljenec in mecen umetnikov Žiga Zois (1747-1819), poznobaročni slikar Leopold Layer (1752-1828), pesnik Simon Jenko (1835-1869) in izumitelj fotografije na steklo Janez Puhar (1814-1864).

 

Velik pečat sta v Kranju pustila tudi arhitekta Jože Plečnik, njegov učenec Edvard Ravnikar in Ivan Vurnik. Jože Plečnik (1872-1957) velja za enega najpomembnejših pionirjev sodobne arhitekture na svetu. Njegov ustvarjalni opus je zaznamoval podobo Dunaja, Prage in Ljubljane. Tudi v Kranju je pustil svoj pečat v Prešernovem gledališču, ki je bilo leta 1952 prezidano po njegovih načrtih in obogateno s fasado in z arkadami. Oblikoval je hišo kranjskega zdravnika dr. Jožeta Bežka ter stopnišče, arkade in vodnjak ob prezbiteriju Roženvenske cerkve, s katerim je skušal oblikovati monumentalen vhod v mesto.


Edvard Ravnikar (1907-1993), učenec in naslednik Jožeta Plečnika, osrednji arhitekt 20. stoletja in arhitekturni vizionar se je podpisal pod najbolj prestižne projekte pri nas. Bil je zadnji slovenski univerzalni arhitekt in urbanist, mojster umeščanja novega v staro, spodbujal je tudi k razvoju slovenskega industrijskega oblikovanja in grafike. V Kranju njegov pečat nosijo Hotel Creina, avla Mestne občine Kranj ter trgovska hiša Globus, v kateri je danes sodobna, multimedijska Mestna knjižnica Kranj, ki ji domačini pravimo kar dnevna soba mesta.


Radovljiški rojak, arhitekt Ivan Vurnik (1884 – 1971) je eden izmed treh pionirjev in utemeljiteljev moderne arhitekture na Slovenskem (ob Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku). Avtor vrste sodobnih arhitekturnih rešitev je deloval tudi na urbanističnem in pedagoškem področju. V njegovem najbolj plodnem ustvarjalnem obdobju je v Kranju zasnoval Narodni dom (1922), ki je bil po vojni temeljito prezidan.

 

Mesto je že od nekdaj znano kot gospodarsko, trgovsko, izobraževalno in prometno središče Gorenjske. Med zidovi gradu, stolpov in pomembnih meščanskih hiš se danes odvijajo številni kulturni dogodki, kulinarična druženja in iskriva umetniška scena. Naj se vam Kranj zapiše v srce. 


Stari del mesta obdaja mestno obzidje, ki je imelo nekoč osem stolpov. Danes obiskovalce vabijo trije obnovljeni stolpi, ki so imeli nekoč strateško funkcijo pred napadi, danes pa se tam odvijajo kulturna doživetja. V gradu je tudi Gorenjski muzej s stalnima razstavama Prelepa Gorenjska in V blesku kovinske oprave. Slednja postavlja na ogled izjemno najdbo v svetovnem merilu, to sta 2 lamelna oklepa in kopjasto orožje ango, na svetu jih je le 7. Z obzidja se ponuja pogled na čudoviti vrt in letno gledališče gradu Khislstein, ki je eno najlepših prizorišč kulturnih dogodkov v Sloveniji. Na vrtu gradu se v poletnih mesecih odvija tudi kino pod zvezdami
.


Staro mestno jedro bogatijo hiše, ki so živ spomin na obdobje zgodnjega meščanstva v Kranju. Oglejte si najlepše med njimi: Mitničarsko, Pavšlarjevo, Mestno hišo in Layerjevo hišo, ki so pomemben del identitete mestnega življenja, saj so stoletja združevale poslovno dejavnost v pritličju in bivanje v zgornjih nadstropjih. .


Mednarodno priznani arhitekt Jože Plečnik je svoj pečat pustil tudi v Kranju. Na vrhu Vodopivčeve ulice si je arhitekt zamislil monumentalen vhod v mesto. Kar mu je s stopniščem, vodnjakom vrh katerega se iz bronastega petelina pretaka voda v kamnite, terasasto postavljene posode in arkadami, vsekakor uspelo. Plečnik pa je sodeloval tudi pri prezidavi Prešernovega gledališča. Z arkadami in zanj značilno oblikovanimi lučmi je ustvaril prepoznavno podobo gledališča.
.


V centru mesta stoji najpomembnejši spomenik gotskega stavbarstva na Slovenskem, cerkev Sv. Kancijana. Stoji na mestu starejše cerkve iz 6. stoletja, kar sodi med najstarejša cerkvena središča na slovenskih tleh. Cerkev predstavlja najbolj prepoznavno zgradbo v mestni veduti. Poleg nje stoji kostnica. V pokritem podzemnem prostoru so vidni zidani temelji poznoantične krstilnice, spodnji ostanki zidu kostnice iz 13. stoletja in ostanki pokopališke kapele z grobnico iz 15. stoletja. Gre za največje staroslovansko grobišče na Slovenskem.


Največji slovenski pesnik je v Kranju živel v sredini 19. stoletja. Najbolje ga lahko spoznate v njegovi hiši, ki ima še vedno originalno pohištvo. Prešernovo počivališče je danes spominski park. Poleg Prešernovega spomenika najdete v gaju tudi spomenike drugih znanih Slovencev. Atmosfera je zelo pomirjujoča.


V Pavšlarjevi hiši gostuje eminentna Galerija Prešernovih nagrajencev, ki razstavlja dela prejemnikov najvišjih nagrad za likovno umetnost v Sloveniji in ponuja najboljši vpogled v sodobno likovno ustvarjalnost. Nedaleč je Prešernovo gledališče Kranj, ki slovi po odličnem ansamblu in družbeno angažiranih predstavah. Pred gledališčem stoji 5 metrov visok in največji pesnikov spomenik na svetu. Vse je posvečeni največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu.


Osrednji regijski muzej navdušuje z odkritji iz časa mlajše kamene dobe naprej. Zanimiva sta poznoantična lamelna oklepa, ki sta redki ohranjeni najdbi elite 6. stoletja, ko je bil tedanji Kranj največje središče Slovanov v Sloveniji. Muzejska pot odkriva mestno zgodovino in povezuje 6 znamenitih stavb: Prešernovo hišo, Mestno hišo, Kostnico, Grad Khislstein, Galerijo Prešernovih nagrajencev in Layerjevo hišo.


Verzi največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna so zapisani v značilni pisavi pesnika na pročelju Mestne knjižnice Kranj, ki je postala dnevna soba Kranja. Tu lahko preživite celoten dan. Poleg velikega izbora knjig in revij lahko brezplačno brskate po spletu ter obiščete filmsko in glasbeno sobo. Privlačna je tudi sodobna arhitektura knjižnice v zgradbi Globus, ki jo je zasnoval sloviti arhitekt Edvard Ravnikar.

Na koncu skalnega pomola se nahaja Pungert, predel mesta kjer so odkrili najstarejše lesene koče na tem območju. Ime je izpeljanka iz nemške besede Baumgarten, ki pomeni sadovnjak. Tako že ime izdaja, da so se tu nahajali predvsem vrtovi meščanov. Na Pungertu najdemo danes še edini v celoti ohranjeni srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja, kot se je ohranil po poznejših prezidavah, ko je služil za mestno ječo in pozneje celo za stanovanja. V neposredni bližini stolpa so med kugo v 15. stoletju zgradili gotsko podružnično cerkev Sv. Boštjana, Fabijana in Roka, posvečeno zaščitnikom pred to smrtonosno boleznijo. 

Vse lahko doživite na sprehodu. Je kaj lepšega kot počasno uživanje med galerijami, kavarnami in trgovinicami, obenem pa odkrivanje arhitekturne in kulturne dediščine?

Avtor slik: Andraž Muljavec, Fotomorgana