Google Koledar 
Outlook Koledar 
Apple Koledar Peter Fettich (1979, Slovenija / Slovenia)
Ožji izbor javnega razpisa Kranj Foto Festa 2026 / Shortlisted at Kranj Foto Fest Open Call 2026 Zmečkane jagode / Crushed Berries
»Nekje konec maja se mi je na jeziku naredila rana. Nič hudega sluteč sem takrat stopil do osebne zdravnice, ta pa me je kar po hitrem postopku napotila na urgenco ORL klinike v Ljubljani, kjer so mi že isti dan postavili (sicer še neformalno) diagnozo karcinoma jezika. Sicer prvotno kar šok, ampak OK, jebiga … pravijo, da se da izrezat. Do operacije je bil še en mesec, vmes so me malo prestrašili s potencialnim puljenjem zob in obsevanji. Od prve diagnoze do hospitalizacije je dejansko vse minilo ekstremno hitro in sploh nisem sprocesiral, kaj se zares dogaja.
Bivanje v bolnici ni bilo po pravici povedano nič posebnega. Verjetno sem bil psihično pripravljen na večjo pizdarijo. Vse se je odvilo po najboljšem možnem scenariju. Zobe so mi pustili, rekonstrukcija jezika ni bila potrebna, do nobenih drugih komplikacij ni prišlo. Sem imel pa čas za marsikakšen razmislek. Staranje, smrt, slaba vest, ker sem jo tako dobro odnesel. Pa rahlo presenečenje nad otopelostjo moje duše. Moral bi biti bolj srečen nad razpletom, kot sem dejansko bil.
(Sem pa v bolnico namenoma vzel fotič in kar ekstenzivno dokumentiral dogajanje. Večina fotk je itak zelo tipična zame … Psihološka krajina (tokrat psihološki interier?) je mogoče dober opis? Je pa zame čisto novo, da sem vključil avtoportret.)
V bolnici sem se pogosto spomnil na začetek pesmi Nietov: Bel hodnik … zadnja vrata levo. In ta isti komad, predvsem pa njegova temačnost sta se mi motala po glavi, tudi ko sem printal fotke. Gre pa cela kitica takole:
Bel hodnik, zadnja vrata levo
Tiho je, ko se ugasnejo luči
Zmečkane jagode
Porušeni zidovi
Umiranje, umiranje po koščkih
Zmečkane jagode so se mi zdele super, namreč: eden najbolj fascinantnih občutkov tekom hospitalizacije je bilo hranjenje. Hrano sem dobival po cevki (nazogastrični sondi) skozi nos direktno v želodec. Zmečkano, seveda. Okušal nisem nič, tako da bi bile lahko jagode (ali kaviar ali vampi), pa bi bilo vseeno. Na simbolni ravni se mi je to zazdela primerna analogija za moje psihično stanje generalne otopelosti.« – Peter Fettich
Organizator: Photo Dialogue – zavod za vizualno umetnost Kranj
