Med 27. avgustom in 27. septembrom bo Kranj, srednjeveško mesto, ki velja za kulturno srce Slovenije, zaživelo v barvah intimne fotografije z mednarodnim festivalom Kranj Foto Fest 2025.
Peta edicija edinega slovenskega festivala sodobne fotografije mesto spreminja v živahno galerijo na prostem z razstavami v notranjih prostorih, na ulicah, grajskem vrtu pri gradu Khislstein in kanjonu reke Kokre.
Mesto, umeščeno na svetovni zemljevid razvoja fotografije
Kranj ni naključno izbrano mesto za gostitelja festivala. Čeprav izum fotografije formalno pripada Francozu, je v istem času temelje trajnega fotografskega zapisa postavil tudi Kranjčan Janez Puhar, s čimer je tedanjo deželo Kranjsko umestil na svetovni zemljevid razvoja fotografije s fotografskim dosežkom, svojevrstnim postopkom fotografije na steklo, poimenovanim svetlopis.
Fotografija je tako zapisana v DNK mesta, zgodovinska inovacija pa se tudi danes odseva v poslanstvu festivala, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in skozi fotografijo ustvarja prostor za refleksijo, povezovanje in izraz kreativnost.
Kranj Foto Fest osvetljuje težke resnice in spodbuja dialog
Fernanda Prado Verčič, soustanoviteljica in direktorica Kranj Foto Festa, je ob pripravi festivala izpostavila časovno komponento festivala, ki se odvija v času, ko je svet bolj nepredvidljiv in poln izzivov kot kadarkoli prej. »Realnost, ki jo snujemo za prihodnje generacije, je polna kompleksnosti. Letošnji festival je dokaz moči fotografije, da osvetli težke resnice, izzove prevladujoče narative in spodbuja pomenljiv dialog – ustvarja prostor za zgodbe, ki jih je treba videti in slišati,« dodaja.
Na Glavnem trgu pred Prešernovim gledališčem bo v duhu časa umeščena razstava Pisma iz Gaze, v Kranju rojenega povabljenega umetnika Matica Zormana, ki v treh poglavjih razkriva vztrajnost, izgubo in trajno človečnost palestinskega naroda sredi nenehnega nasilja in dehumanizacije. Razstavo spremljajo besedila Erika Valenčiča in Jaberja M. R. Elmasryja.
Letošnja mednarodna povabljena umetnica Sara Meneses Cuapio v sodelovanju z nagrado LOBA (Leica Oscar Barnack Award) in Leica galerijo na Dunaju predstavlja razstavo Raízhambre, ki ponuja intimni vpogled v njeno osebno povezavo z gozdovi na ozemljih Nahua in Yuhmu v Mehiki. Obenem razstava sledi posledicam neokapitalistične in ekstraktivistične politike, ki ogroža prednike njene družine. Na ogled bo v 1. nadstropju Layerjeve hiše.
Letošnji javni razpis z rekordnim številom prijav
Na javni razpis Kranj Foto Fest 2025 je bilo oddanih rekordnih 1181 prijav, ki obsegajo 1523 projektov fotografov iz 80 držav, pri čemer lahko vsak posameznik odda dva projekta na poljubno temo.
Prado Verčič ob tem poudarja, da vsi izbrani projekti odražajo nianse iste negotovosti. Ker za prijavo na razpis ne veljajo tematske omejitve, so te postale odraz nemirnega časa, v katerem živimo.
Med prejetimi deli so projekti uveljavljenih kot tudi še nepriznanih fotografov, ki spodbujajo medsebojni dialog med umetniki, kustosi, uredniki in lokalno skupnostjo. V petih letih se je na festivalu predstavilo že več kot 200 fotografov iz več kot 40 držav, v tem času si je festival prislužil sloves vključujoče programske sheme.
Med vsemi prejetimi prijavami je mednarodna žirija, ki jo sestavljajo Carol Körting (urednica fotografije pri Leica Fotografie International), Emese Mucsi (kustosinja Centra sodobne fotografije Robert Capa), Krzysztof Candrowicz (soustanovitelj festivala Fotofestiwal), Sandra Križić Roban (vodja Urada za fotografijo) in Fernanda Prado Verčič (soustanoviteljica in direktorica Kranj Foto Festa) izbrala 15 projektov, ki prvič vključujejo dva zmagovalca, projekt posebne omembe ter 12 finalistov.
Prvič izbrana dva zmagovalca
Letos Kranj Foto Fest prvič predstavlja dva zmagovalca. Oba, Belorus Pasha Kritchko in Madžar Balázs Turós, bosta projekta razstavljala samostojno pri čemer produkcije stroške krije festival, deležna pa sta tudi tisoč evrov denarne nagrade in povrnitve potnih strokov.
Belorus Pasha Kritchko (1987) se s projektom Zemljevid spominov poglobi v trenutne politične nemire v domovini, ki ne prikazujejo zgolj trpljenja, temveč povabijo v globoko zapletena čustva posameznikov, ki gledalcu omogočajo, da začuti napetost političnega ozadja. Projekt poudarja moč mlajših generacij, ki se borijo za demokracijo pod hudo zatiranostjo. Razstava bo na ogled v Stolpu Škrlovec, v galeriji Janeza Puharja.
Tiho in globoko poetično raziskovanje naravnega poteka življenja prikazuje madžarski fotograf Balázs Turós (1990) s projektom Narava stvari. Fotografija spregovori o krhkosti spomina, neizogibnosti izgube in trajni lepoti kontinuitete, ki razkriva sklenjen krog življenja. Razstava bo na ogled v Gorenjskem muzeju, v Mestni hiši.
Posebna omemba Poljakinji
Namesto jabolk in hrušk sem videla drevo, ki je rodilo kamenje, je projekt poljske fotografinje Emilie Martin (1991), ki je prejel posebno omembo. Združuje zgodovino, mitologijo in znanost v delu, v katerem nekoč nema skala ponovno pridobi svoj glas, uveljavlja svoje mesto v zgodovini in domišljiji, hkrati pa prevprašuje pojem resnice. Razstava bo na ogled v Rovih pod starim Kranjem, z vhodom s Tavčarjeve ulice.
12 lokacij po Kraju popelje v zgodbe in življenja posameznikov in skupnosti iz celega sveta
Po celotnem Kraju bodo mesec dni umeščene tudi razstave umetnikov, ki so se uvrstili v ožji izbor na javnem razpisu Kranj Foto Fest 2025.
Projekt Ko padejo semena brazilskega fotografa Marcia Beltrão spregovori o izginjajočih gozdovih s cikli preživetja družine (Galerija Kranjske hiše).
Razstava Kratka biografija: Ni dovolj papirja na svetu za celotno zadevo, daje glas skupnosti v slovenski socialni ustanovi in je delo Tajvanca Simona Changa (vrt gradu Khiselstein).
Peru bosta zastopala dva projekta: Če bi sonce potemnelo – in ne sijalo več delo Josepha Ladrón de Guevara (1. nadstropje Layerjeve hiše), je intimen projekt o poti njegove babice skozi vero, bolezen in družino, Sanje v modrem Alejandre Orosco (Poštna ulica, most čez Kokro), pa v svojem delu dokumentira izginjanje indigo barve skozi spremljanje obrtniške skupnosti.
V kleti Mestne hiše Gorenjska muzeja bo na ogled razstava Naša skrivna soba, delo Egipčana Mohameda Hassana, ki raziskuje svoj zapleten odnos z očetom z bipolarno motnjo in boje mladih egiptovskih moških.
Projekt Koliko še lahko zdržim?, je delo Poljaka Marcina Kruka (Atrij Hranilnice LON), ki omogoča podroben vpogled na vztrajnost njegove žene Margaret v boju z avtoimunsko boleznijo in nevrodegeneracijo.
Sosedova lutka Italijanke Ludovice Limido (SubArt ulična galerija) je projekt, ki se sprašuje, kako tehnologija preoblikuje dojemanje intimnosti in povezanosti, medtem ko Nizozemec Luuk van Raamsdonk z razstavo Moja draga Elonora (Železniška postaja Kranj) govori o soočenju z zgodbami svojim dedkom o ljubezni in izgubi in podedovanih izbirah.
Mergentalerjeva ulična galerija Layerjeve hiše in Inštituta TAM-TAM bo gostila razstavo Nikoli nisem videla svojega očeta jokati Belgijke Chrystel Mukeba, ki usklajuje razdrobljene spomine svojega očeta na Kongo, se sooča s travmami in ponovno pridobiva identiteto, Plečnikove arkade pa Pot iz šole domov Britanke Laure Pannack, ki dokumentira vsakodnevno potovanje južnoafriških otrok v šolo.
Madžarka Zsófia Sivák skozi projekt Brez možnosti prikazuje podeželske gostilne kot mikrosvet družbene preobrazbe (Maistrov trg), Čakati sneg, skupni projekt Francozinje Marianne in Poljakinje Katarzyne Wasowske, pa sledi migraciji in kulturni kreolizaciji poljske skupnosti v Južni Ameriki, kjer razkrivata identiteto, ki jo oblikujejo spomini, preživetje in obnovitev (kanjon reke Kokre).
Festival kot odskočna deska za vzhajajoče talente
Lansko leto se je v okviru festivala začel odvijati mentorski program na temo V spomin (na): družbeno angažirana fotografija, ki ga vodi ugleden slovenski vizualni umetnik in pedagog Jošt Franko. Tudi letos se je izbranih šest mentorirancev (Matevž Čebašek, Manja Finžgar, Lara Frelih, Nal Kocjan, Luka Kostanjevec, Maša Pirc) kalilo v okviru petmesečnega procesa pod Frankovim vodstvom, letošnja tema pa nosi naslov Lokalne skupnosti v medsebojno povezanem svetu.
Vsak mentoriranec je ob pomoči festivalske ekipe kuriral svojo razstavo, te pa so predstavljene na šestih različnih lokacijah v starem mestnem jedru (1. avgust do 1. september Galerija na mestu; 27. avgust do 27. september Fragmenti, Indija Koromandija, hostel Cukrarna, Kavarna Khislstein 12.56, Bar Mitnica, Kavka bar).
Pester spremljevalni program
Med otvoritvenim tednom, med 27. in 30. avgustom, bodo potekali vodeni ogledi s fotografi, ki bodo popeljali po svojih razstavah, razkrili več o svojem delu in delili zgodbe iz zakulisja nastajanja projektov ter pogovori in predstavitve. Pod zvezdnatim nebom, na različnih lokacijah v starem mestnem jedru, bodo na ogledu večerne projekcije, dogodek Svet, obrnjen na glavo, pa vabi na zabavno in poučno izkušnjo s kartonasto kamero luknjičarko, ki je namenjena vsem generacijam, še posebej pa otrokom, da se na zabaven in interaktiven način seznanijo z osnovnimi načeli fotografije.
Podporniki Kranj Foto Festa
Festival je organiziran pod pokroviteljstvom Leica Camera Austria, Zavarovalnice Triglav in Hranilnice LON ter s sofinancerji Ministrstvo za kulturo, Občina Kranj, Zavod za turizem in kulturo Kranj, Instituto Guimarães Rosa, Veleposlaništvo Brazilije v Ljubljani, Lisztov inštitut in Veleposlaništvo Republike Poljske v Ljubljani.
Kulturni in podporni partnerji festivala so Gorenjski muzej, Hiša Layer, Stolp Škrlovec, Carnica institute, Mestna knjižnica Kranj, Cankarjev dom, Fragments, Leica Oskar Barnack Award, Bar Mitnica, Cafe Galerija Pungert, Indija Koromandija, Kavarna Khislstein 12.56, Kavka Bar, Fotokult, Ringer.
Organizator Kranj Foto Festa je Zavod Photo Dialogue.
