Predstavljamo vam enega izmed Znanih Kranjčanov, največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
→ Po splošnem konsenzu največji slovenski pesnik vseh časov.
→ Pesnik obdobja romantike v prvi polovici 19. stoletja.
→ Z uporabo kompleksnih pesniških oblik in motivike povzdignil slovenski jezik.
→ Gorenjec od zibelke do groba: rojen v Vrbi, umrl v Kranju.
→ Sedma kitica Prešernove Zdravljice je besedilo slovenske državne himne.
France Prešeren se je rodil kot tretji otrok in prvi sin v dobro stoječi kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem 3. decembra 1800. Kot priden učenec je bil v ljudski šoli v Ribnici vpisan v zlato knjigo. Po zaključeni gimnaziji je šel leta 1821 študirat pravo na Dunaj. Sedem let kasneje se je po zaključenem študiju vrnil v Ljubljano in začel delati kot odvetniški pripravnik. Njegova najtesnejša prijatelja sta bila poliglotski profesor in poznavalec romantične književnosti Matija Čop ter bonvivanski trgovec Andrej Smole. Objavljal je v zbornikih Krajnska čbelica, ki ga je urejal Miha Kastelic, med črkarsko pravdo, polemiko z začetka 1830. let, pa je skupaj s Čopom nastopil proti uvedbi črkopisov metelčice in dajnčice. Med njegovimi številnimi nesrečnimi ljubeznimi gre posebno mesto Juliji Primic iz premožne ljubljanske družine, ki ji je posvetil Sonetni venec. Kasneje je stopil v razmerje z najstnico Ano Jelovšek in z njo dobil tri otroke. S Čopovo nesrečno smrtjo leta 1835 in Smoletovo leta 1840, ki sta ga hudo prizadeli, je njegovo pesniško delovanje začelo usihati in zapadel je globlje v alkoholizem. Leta 1836 je objavil lirsko-epsko pesnitev Krst pri Savici, desetletje pozneje pa so izšle Poezije, v katerih je zbral večino svojega opusa, četudi je zaradi cenzure iz zbirke črtal Zdravljico. Leta 1846 je bila odobrena njegova šesta prošnja za odvetniško mesto, ki so bile do tedaj zavračane zaradi njegovih svobodomiselnih pogledov. Preselil se je v Kranj, kjer je kot odvetnik delal do smrti 8. februarja 1849, v 49. letu življenja.
Prešeren je v Kranju preživel zadnja leta svojega življenja, od jeseni 1846 do smrti februarja 1849. Čeprav je v spominu ostal kot dobrosrčen odvetnik, ki je siromašne kliente zastopal pro bono, kranjskega obdobja ni mogoče imeti za posebej srečen del njegovega življenja. Pesnikovo psihično in fizično usihanje je vodilo tudi do poskusa samomora.
Po smrti so pesnika pokopali na tedanjem mestnem pokopališču. Janez Bleiweis je organiziral akcijo, s katero so Prešernu leta 1852 svečano odkrili kamnit nagrobnik.
V naslednjih desetletjih je Kranj privzel identiteto »Prešernovega mesta«. Z rastjo Prešernovega pomena za slovenski literarni kanon je Kranj vse bolj promoviral svojo dediščino, povezano s pesnikom. Leta 1900 je dala Narodna čitalnica na hišo njegove smrti vzidati spominsko ploščo, malo kasneje pa se je pojavila ideja, da bi Šmarjetno goro preimenovali v Prešernovo goro.
Po drugi svetovni vojni je bilo uresničenih še veliko projektov, posvečenih Prešernu: po mestu so postavili več njegovih kipov, na čelu z večmetrskim bronastim spomenikom iz leta 1952, hišo so preuredili v spominski muzej, pokopališče pa v Prešernov gaj. Številne ustanove, od šol in gledališča do gostiln, so dobile njegovo ime. Dan njegove smrti, 8. februar, se praznuje kot slovenski kulturni praznik, ob njem pa v Kranju vse do danes poteka množična prireditev Prešernov smenj.
NASLOVNA FOTOGRAFIJA: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1807–1878) je leto po Prešernovi smrti po spominu ustvaril njegov portret. To je prva in najbolj znana upodobitev Franceta Prešerna. Original hrani Gorenjski muzej. (Foto Gorenjski muzej)
* Fotografija Ravnikarjevega modela za spomenik ni na spletu, original je v Arhivu Republike Slovenije, reproducirana pa je v knjigah Življenja spomenikov in Shaping revolutionary memory.
Consectetur adipiscing elit. Sed iaculis ac lorem quis sodales. Proin sed blandit lectus. Ut ac consequat leo, sed varius neque. Morbi molestie risus arcu, et placerat odio rhoncus ornare. In mollis feugiat dui a aliquam. Nullam eget egestas ante. Aenean accumsan euismod felis nec bibendum. Praesent quis orci vel ligula maximus pulvinar ac eu erat. Cras dapibus id dolor eu pellentesque. Fusce ultrices hendrerit lacinia.
Fusce volutpat sodales pretium. Aenean lacinia erat dictum, auctor enim quis, finibus mauris. In rhoncus enim tincidunt dui iaculis, quis iaculis tortor mattis. Donec tincidunt dui ut ante pretium tempor. Vestibulum rutrum blandit lacus, a ultricies enim vulputate a. Ut feugiat bibendum egestas. Integer vel accumsan nisl, at tristique diam.
Nunc congue sapien rutrum, dictum ante id, lacinia dolor. Maecenas pretium ullamcorper dictum. Duis posuere justo dui, sagittis fringilla orci faucibus in. Aliquam porta libero massa, in pellentesque tellus aliquet nec. Cras imperdiet vitae dui nec vestibulum. Sed suscipit sed lacus non porttitor. Suspendisse mollis ultrices placerat.
Vestibulum sit amet dolor ut diam hendrerit fermentum ac dignissim sem. Vivamus at sollicitudin urna. Curabitur a enim finibus felis placerat tincidunt vitae sed turpis. Duis ullamcorper sem ut viverra convallis. Duis efficitur non ex et ullamcorper. Suspendisse euismod posuere dolor eu blandit. Nulla placerat metus sed tortor porta vehicula. Curabitur vitae risus et odio faucibus bibendum sit amet a diam. Donec non placerat felis. Morbi dignissim sem at blandit ultricies. Phasellus enim turpis, auctor scelerisque tellus sed, aliquam commodo dui. Phasellus sollicitudin dapibus orci eget iaculis. Ut eget eleifend odio.
Suspendisse fermentum eu ligula sed hendrerit. Quisque finibus est diam, vitae laoreet lacus blandit at. Nunc rhoncus a mi sed laoreet. Vivamus quis porta enim. Cras consequat auctor massa, vitae viverra tortor consequat vitae. Proin id ullamcorper neque. Nunc mattis, neque eu accumsan dictum, nunc eros luctus sapien, sed vulputate erat dolor non tellus. Aliquam finibus eros ut odio mattis elementum.
