Predstavljamo vam enega izmed Znanih Kranjčanov, arhitekta Edvarda Ravnikarja.
Oglejte si kratek animirani film.
→ Vodilni arhitekt slovenskega modernizma v drugi polovici 20. stoletja.
→ Eden najpomembnejših Plečnikovih učencev.
→ Avtor načrtov za številne reprezentativne stavbe in prostore v Ljubljani, tudi za Moderno galerijo in Trg republike.
→ Avtor deloma realiziranih urbanističnih načrtov za izgradnjo Nove Gorice.
→ Avtor štirih stavb v Kranju: blagovnice Globus, hotela Creina, občinskega prizidka in SDK.
Edvard Ravnikar se je rodil 4. decembra 1907 v Novem mestu. Osnovno in srednjo šolo je končal v Ljubljani, nato pa je študiral arhitekturo na Dunaju. Pozneje je postal učenec Jožeta Plečnika, pri katerem je tudi diplomiral in nato delal kot njegov asistent. Nekaj mesecev se je izpopolnjeval tudi pri Le Corbusierju v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je načrtoval nekatera večja dela, kot sta kostnica padlih v prvi svetovni vojni na ljubljanskih Žalah in stavba Moderne galerije. Med drugo svetovno vojno je bil jetnik v koncentracijskih taboriščih in partizanski ilegalec, takoj po njej pa je postal profesor na Fakulteti za arhitekturo, kjer je ostal do upokojitve leta 1980. V zgodovino slovenske arhitekture se je zapisal kot verjetno najpomembnejši arhitekt druge polovice 20. stoletja, ki je v svojem delu prepletal Plečnikov klasični pristop z modernizmom Le Corbusierja in številnimi drugimi vplivi s celega sveta. Ravnikar je v povojni dobi zasnoval vrsto pomembnih arhitekturnih in urbanističnih projektov, ki so segali od spomenikov in spominskih parkov narodnoosvobodilnega boja (znan je park na lokaciji rabskega taborišča), razstavišč, bivalnih hiš, vil in blokov (med njimi Ferantov vrt v Ljubljani) ter upravnih stavb do hotelov. Eden njegovih najambicioznejših projektov so bili urbanistični načrti za izgradnjo Nove Gorice v povojnih letih, vendar je bil zaradi političnih pritiskov realiziran le del načrtov. Morda najpomembnejša urbanistična celota, zgrajena po Ravnikarjevih načrtih, je Trg republike (takrat Trg revolucije) v Ljubljani, urejen v 60. in 70. letih z izgradnjo osrednje ploščadi, blagovnega centra Maximarket ter dveh nebotičnikov za Ljubljansko banko in Iskro, v 80. letih pa je bil ambient dopolnjen s Cankarjevim domom. Ravnikar je umrl 23. avgusta 1993 v Ljubljani.
Svoj pečat je arhitekt Ravnikar pustil tudi v Kranju. Mnenja o Ravnikarjevih stavbah v Kranju so med domačini različna, vsekakor pa nikogar ne puščajo ravnodušnega. Najprej so po Ravnikarjevih načrtih med letoma 1958 in 1960 zgradili prizidek k občinski stavbi, oblikovan po modernističnih načelih, ki velja tudi za arhitektovo najkvalitetnejše delo v mestu. Osrednji prostor prizidka je prostorna dvorana za občinske in druge sestanke. V skladu s Plečnikovim duhom so po stavbi razmeščeni številni minuciozno oblikovani detajli. Pročelje stavbe, obloženo s kamni, gleda na manjši trg, ki danes služi kot parkirišče. Sledila je podružnica Narodne banke oziroma Služba državnega knjigovodstva (SDK) na Slovenskem trgu 2, zgrajena na začetku 60. let. Stavba s šestkotno zasnovo nadstropij ima dekorativno oblikovano betonsko fasado in nosi razprto streho, ki jo je arhitekt večkrat uporabljal.
Leta 1966 se je Ravnikar udeležil natečaja za urbanistično zasnovo prostora med Jelenovim klancem in Slovenskim trgom, na katerem je zmagal in so po njegovih načrtih uredili hotel Creina in blagovnico Globus, čeprav je bilo treba zato porušiti vrsto historičnih stavb. Hotel, umeščen tik nad skalnim previsom, ima značilno opečnato fasado in razgibano pročelje, pa tudi njegov tloris je dinamičen. Na začetku 70. let je bil zgrajen še Globus kot prva tovrstna blagovnica v republiki. Postavljen je bil s prispevki treh podjetij (Železnina Merkur, Trgovsko podjetje Kokra in Živila Kranj). Za fasado je Ravnikar uporabil oblogo iz plošč, izdelanih iz t. i. kortena – na korozijo odpornega jekla rjavečega videza, ki je sicer povzročila veliko vznemirjenja zaradi zanemarjenega videza, vendar je na daljši rok prinesla manj stroškov vzdrževanja. Stavba je ostala blagovnica do leta 2009, od 2011 pa v njej deluje mestna knjižnica Kranj.
Manj znano je, da je Ravnikar za Kranj že leta 1954 zasnoval tudi osrednji spomenik narodnoosvobodilnega boja v obliki golega drevesa, vendar je bil za kranjske borce in občino načrt preveč modernistično drzen, zato so sedem let kasneje odkrili socrealistični spomenik kiparja Lojzeta Dolinarja.*
* FOTO: družinski arhiv
* Fotografija Ravnikarjevega modela za spomenik ni na spletu, original je v Arhivu Republike Slovenije, reproducirana pa je v knjigah Življenja spomenikov in Shaping revolutionary memory.
Consectetur adipiscing elit. Sed iaculis ac lorem quis sodales. Proin sed blandit lectus. Ut ac consequat leo, sed varius neque. Morbi molestie risus arcu, et placerat odio rhoncus ornare. In mollis feugiat dui a aliquam. Nullam eget egestas ante. Aenean accumsan euismod felis nec bibendum. Praesent quis orci vel ligula maximus pulvinar ac eu erat. Cras dapibus id dolor eu pellentesque. Fusce ultrices hendrerit lacinia.
Fusce volutpat sodales pretium. Aenean lacinia erat dictum, auctor enim quis, finibus mauris. In rhoncus enim tincidunt dui iaculis, quis iaculis tortor mattis. Donec tincidunt dui ut ante pretium tempor. Vestibulum rutrum blandit lacus, a ultricies enim vulputate a. Ut feugiat bibendum egestas. Integer vel accumsan nisl, at tristique diam.
Nunc congue sapien rutrum, dictum ante id, lacinia dolor. Maecenas pretium ullamcorper dictum. Duis posuere justo dui, sagittis fringilla orci faucibus in. Aliquam porta libero massa, in pellentesque tellus aliquet nec. Cras imperdiet vitae dui nec vestibulum. Sed suscipit sed lacus non porttitor. Suspendisse mollis ultrices placerat.
Vestibulum sit amet dolor ut diam hendrerit fermentum ac dignissim sem. Vivamus at sollicitudin urna. Curabitur a enim finibus felis placerat tincidunt vitae sed turpis. Duis ullamcorper sem ut viverra convallis. Duis efficitur non ex et ullamcorper. Suspendisse euismod posuere dolor eu blandit. Nulla placerat metus sed tortor porta vehicula. Curabitur vitae risus et odio faucibus bibendum sit amet a diam. Donec non placerat felis. Morbi dignissim sem at blandit ultricies. Phasellus enim turpis, auctor scelerisque tellus sed, aliquam commodo dui. Phasellus sollicitudin dapibus orci eget iaculis. Ut eget eleifend odio.
Suspendisse fermentum eu ligula sed hendrerit. Quisque finibus est diam, vitae laoreet lacus blandit at. Nunc rhoncus a mi sed laoreet. Vivamus quis porta enim. Cras consequat auctor massa, vitae viverra tortor consequat vitae. Proin id ullamcorper neque. Nunc mattis, neque eu accumsan dictum, nunc eros luctus sapien, sed vulputate erat dolor non tellus. Aliquam finibus eros ut odio mattis elementum.
