V Galeriji Kranjske hiše bo od 7. januarja do 31. januarja 2026 na ogled slikarska razstava Boleslava Čeruja z naslovom Slovenski ljudski običaji. Otvoritev razstave bo v sredo, 7. 1., ob 17. uri v Galeriji Kranjske hiše.
Otvoritev slikarske razstave Slovenski ljudski običaji bo v sredo, 7. januarja 2026, ob 17. uri v Galeriji Kranjske hiše.
Vljudno vabljeni!
→ Zloženko najdete TUKAJ
→ Letak najdete TUKAJ
O avtorju:
Boleslav Čeru se je rodil 19. 9. 1953 v Ljubljani. Začetne spodbude je dobil od očeta, ki je bil slikar samouk. Že kot otrok je imel veselje do risanja in slikanja. Po končani osnovni šoli je obiskoval poklicno kovinarsko šolo v Celju in v Zlatarni Celje opravil praktični izpit kot graver. V času šolanja je veliko risal (vzorce za nakit), ter prerisoval dela starih mojstrov. Svoja likovna dela je predstavil na razstavah razmeroma pozno. Leta 1995 je imel prvo samostojno razstavo. Z vsakim letom je število njegovih razstav naraščalo, tako da je do leta 2007 imel že več kot 100 razstav. Prejel je več priznanj, razstavljal je tudi v tujini (Italija, Nemčija, Avstrija, Češka), udeleževal se je likovnih srečanj, ex tempor…
Je član likovnega kluba Dolik Jesenice, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Slovenije ter Društva likovnih umetnikov Kranj. Leta 2006 je soustanovil likovno srečanje v Kranjski Gori, ki ga je poimenoval JASNA z upanjem, da se bo z leti število udeležencev povečevalo in preraslo v mednarodno likovno srečanje. Živi in ustvarja v Kranju.
O razstavi:
V ciklu Ljudski običaji motiviko Boleslav Čeru črpa iz zakladnice kmečke umetnosti, šeg in navad, skratka iz del je razvidno, da s svežim ciklom postaja post kronist ljudskega življenja ter običajev sveta, ki tone v pozabo. Njegova dela lahko razumemo kot podobe že izginulega ali izginjajočega kmečkega življenja in kot odstrto zakladnico ljudskega izročila. Umetnik se tokrat tesno naveže na bogato narodovo identiteto in kulturno dediščino, prepleteno z ljubeznijo do slovenske folklore, ljudske ornamentike in narodnih vrednot. Čeprav v podobah, ki tako v upodobitvah krajine, oblačilnem videzu nosilcev zgodb kot v vseh drugih upodobljenih sestavinah pokrivajo celotno slovensko področje, vendarle prevladuje gorenjska alpska tematika (ples pod Triglavom, Gregorjevo, živina gre prvič iz hleva). Avtorjevi verodostojni prikazi praznovanj posameznih praznikov (ofiranje, Sv. Martin) pomembnih dogodkov (v osnovi verskih, a izhajajočih iz poganske tradicije) ter kmečkih opravil, so sinteza osebnih spominov, pripovedovanj drugih, študijskega raziskovanja in umetniške interpretacije. Premišljeno zasnovane kompozicije so prežete s simboliko in tipiko staroveškega načina življenja na slovenskem podeželju, ki služi umetniku za elementarno podstat upodobitve – za »življenjski oder«, na katerem protagonisti (brez upodobljenih obraznih značilnosti) igrajo svoje tradicionalne vloge. Zavesten slikarjev odmik od verističnih obraznih upodobitev, ki jih v sicer konvencionalnem narodopisnem kontekstu zamenja goli inkarnat, je intriganten in neobičajen. Čerujev pristop do slikanja figuralike koncept podeželske motivike spreminja, namesto posameznika izpostavlja pomen vaške skupnosti, naracijo pa zapelje v območja arhaike in prvinskosti.
Čerujeve podobe so klic po ohranjanju korenin prastarih šeg, ki so pred tisočletji družile raznotera ljudstva v evropskem prostoru, zdaj pa izginjajo. Ob tem nas umetnik poziva k samozavestnem zavedanju naših specifičnih etnoloških dragocenosti, ki jih v skupni evropski prostor kot Slovenci prinašamo.
Boštjan Soklič, umetnostni zgodovinar
